Kirgizija in Kazahstan

Ogledamo si osrednji del Almatyja okoli Zelenega Bazaarja in bližnjo zanimivo cerkvijo, pa tudi hrib Kok Tobe.

Po nekaj urah vožnje nas pričaka povsem drugačna kulisa. Zapeljemo se do predela, ki je znan kot Aktau in kjer najdemo kratke poti do razgledišč na to pisano kamnito pokrajino z malimi kanjončki. Po tej pokrajini se sprehajamo in fotografiramo nenavadne oblike in barve.

Zjutraj se zapeljemo še v puščavski del nacionalnega parka Altyn Emel. Na sipine. Pa to ne katerekoli sipine, ampak pojoče sipine. Zakaj pojoče? Morda nam bo namenjeno in bomo po sprehodu po njih slišali zakaj.
Sledi premik proti veliki naravni znamenitosti, do centralno azijskega Grand Canyona. Kanjon Charyn res ne bi pričakovali tako blizu gora, vendar pa ne pozabimo, kako velik je Kazahstan in tako ni nič čudnega, da vsak dan preseneti s popolnoma drugim obrazom. Po njem se sprehodimo in ga poslikamo z vseh pomembnejših razgledišč. Premik do vasi, kjer spimo.

Iz vasi Saty naredimo dnevni izlet do ledeniških jezer Kolsai, obdanih z vrhovi Nebeškega gorovja, ujetih med neskončne borove in smrekove gozdove. Do prvega vodi kratka pot (10 minut), do drugega pa je potrebno malo stopiti (2h30). Seveda je potrebno potem tudi nazaj. Na voljo je cel dan, tako, da se zagotovo splača malo pretegniti noge.

Preden zapustimo Kazahstan se sprehodimo še okoli nenavadnega jezera, v katerem so se utopila drevesa. Čudo Kazahstana.
Potem pa dalje v Kirgizijo.

Za začetek se zapeljemo v dolino Sedmih bikov in povzpnemo na razgledno točko na Jeti Oguz. Ta dan se ustavimo tudi na eni od divjih plaž za tretjino Slovenije velikega slanega jezera Issyk Kula in se skopamo. Presenečeni bomo nad prijetno temperaturo jezera, ki leži na višini kar 1600 mnm. Ob samem jezeru je narava pred gorami naredila še eno svojo nenavadno stvaritev in sicer pravljično dolino iz zbitega kamnitega peska, doino Skazka. Po njej se bomo sprehodili. Nato pa dalje ob jezeru do naših jurt, kjer prespimo.

V bližini jezera Issyk Kul nam predstavijo tradicionalne kirgiške oz. bolje rečeno nomadske običaje in igre, kot sta rokoborba na konjih in kok boro (če ne bosta predstavljena kasneje na jezeru Song Kul; kok boro je neke vrste ragbi na konjih z obglavljeno kozo) in lov s pticami ujedami (z zlatimi orli).
ot nadaljujemo po krasni dolini prpoti kitajski meji, vse do med skale ujetega jezera Kel Suu. Prespimo po nomadsko, v jurtah.

Ta dan se odpravimo do jezera Kel Suu, ki je tako nenavadno ujeto med skalovje in gore Nebeškega gorovja. Hoje je dobri dve uri v eno smer, lahko pa se za to pot odločite, da najamete konja (dodatno plačilo). Po jezeru se veliko ljudi odloči najeti čoln in tako za okoli 20 minut zapluje po jezeru (dodatno plačilo). Vrnemo se v naše jurte, kjer ponovno prespimo.

Zgodaj se odpravimo na pot proti drugemi visokogorskemu jezeru, Song Kulu (3.000 mnm). Pred vzponom na planoto ob jezeru se sprehodimo do skrivnega slapu (30 minut tja in nazaj). Nato pa po serpentinasti cesti v pozabljeno pokrajino Kirgizije. Ta dan naredimo kar nekaj panoramskih postankov.
Če nam niso ob jezeru Issyk Kul predstavili igre kok boro, nam jo bodo tukaj. In čas bo tudi za (fakultativno) jahanje konj (1-2 uri). In za kopanje nad 3.000 mnm.

Z jeepi se po drugi poti spustimo z jezera Song Kul proti Kochkorju in dalje v kanjon Kok Moinok. Premaknemo se tudi do edine zgodovinske znamenitosti v Kirgiziji, stolpa Burana. Spoznamo se z zgodovino Kirgizov in obeležji imenovanimi bav-bavi. Dalje v Biškek, kjer prespimo. Če bo čas, si ogledamo vsaj glavni trg s konjenikom Manasa.