Napisal: Jan Marincelj
HIGH CROSS, Irska
»Visoki križ« je morda največji dosežek zgodnjega srednjega veka na irskem. Te impozantni kamniti spomeniki so skozi stoletja postali ikonični simbol irske pokrajine in še danes vzbujajo občudovanje in burijo domišljijo. Prvič so se pojavili v 9.stoletju, kot produkt dela takratnih samostanskih skupnosti na irskem, ki so bile v razcvetu. Izklesovali so jih do 12.stoletja, ko je prihod Anglo-normanov oznanil konec te umetnosti. Ime visoki (high) križ se omenja že v irskih analih izpred tisoč let in ime je nadvse primerno, saj lahko najvišji ohranjeni visoki križi dosegajo tudi šest metrov. Za razliko od modernejših umetniških upodobitev visokega križa, se te starodavni spomeniki včasih niso uporabljali za označevanje grobov. Označevali so meje pomembnih teritorijev, svetih območij in bili znanilci pomembnih političnih centrov moči. Njihova glavna funkcija je bila pretežno religiozna. Natančno izklesane podobe iz nove in stare zaveze so služile kot sredstvo za učenje svetega pisma in povzdigovanje vrednot kot so ponižnost, bogoslužje in molitev - podobno kot freske v cerkvah kontinentalne Evrope. Čeprav je umetnost visokega križa začela v 12.stoletju počasi zamirati, ima okrog 250 teh ohranjenih spomenikov na irskem poseben pomen tudi danes. Od sredine 19. stoletja se je za njih začel uporabljati izraz keltski križ (celtic cross), in je danes dobro uveljavljen motiv v modi, izdelovanju nakita, kot tudi izražanju pripadnosti – keltski križ ima za svoj simbol recimo gelska (irska) športna zveza (GAA), severno-irska nogometna reprezentanca in valežanska anglikanska cerkev. Različico keltskega križa so v modernejši zgodovini uporabljale (in jo še danes) (neo)nacistične organizacije, vendar gre tu za obliko kulturnega prisvajanja.